+386 (0)7 337 00 56 info@gipron.si

Kaj je zasilna (nujnostna) razsvetljava?

 

Zasilna razsvetljava je elektro inštalacijski sistem, ki ga med ostalim tvorijo svetilke z lastnim ali pa centralnim virom napajanja in se vključijo ob izpadu osnovnega električnega napajanja. Uvrščamo jo med sisteme aktivne požarne zaščite. Število, razpored in izbrana moč (svetilnost) teh svetilk mora zadostiti zakonsko predpisanemu minimumu. Uporabnikom objekta in obiskovalcem tako v vsakem trenutku zagotavljamo varno evakuacijo v primeru izpada osnovne razsvetljave. Predpogoj za to je, da je sistem pravilno načrtovan in vzdrževan. Zasilna razsvetljava se po svojem namenu deli na:

  • Varnostna razsvetljava: Je tisti del nujnostne razsvetljave, ki zagotavlja varnost ljudem, vpletenim v potencialno nevaren proces. Delimo jo na:
    • Razsvetljavo za umik. Je tisti del nujnostne razsvetljave, ki zagotavlja učinkovito označitev in uporabo evakuacijske poti za umik iz objekta. V osi poti za umik mora zagotoviti osvetljenost na tleh 1lx.
    • Protipanična razsvetljava. Je tisti del nujnostne razsvetljave s katero preprečimo izbruh panike v prostorih, kjer se nahaja večje število ljudi. Zagotoviti mora osvetljenost na tleh najmanj 0,5lx.
    • Razsvetljava posebno nevarnih mest. Je tisti del nujnostne razsvetljave, ki omogoča, da delavci na posebno nevarnih delovnih mestih (delujoči stroji, nevarne kemikalije,…) lahko varno ustavijo stroje ali prekinejo procese. Zagotoviti mora osvetljenost na tleh najmanj 15lx.
  • Nadomestna razsvetljava: Je tisti del nujnostne razsvetljave, ki omogoča, da se normalne dejavnosti nadaljujejo bistveno nespremenjene po izpadu splošne razsvetljave.

Poleg zagotavljanja ustreznih nivojev osvetlitve zasilne razsvetljave je potrebno upoštevati tudi dodatne zahteve:

  • Enakomernost osvetljenosti
  • Omejevanje bleščanja
  • Barvna reprodukcija
  • Velikost in prepoznavnost evakuacijskih znakov

Zasilna_razsvetljava_2

Kje je potrebno vgraditi zasilno razsvetljavo?

 

Zahteve za vgradnjo zasilne razsvetljave so podane v Tehnični smernici TSG-1-001:2010; Požarna varnost v stavbah. V smernici tabela glede na namembnost stavbe prikazuje v katerih objektih je obvezno namestiti zasilno razsvetljavo. Poleg tega pa smernica navaja, da je potrebno zasilno razsvetljavo namestiti tudi v naslednjih stavbah ali delih stavb:

  • V vseh stavbah s prostori za veliko uporabnikov
  • V vseh stavbah z evakuacijskimi potmi, kjer se mora evakuirati več kot 20 uporabnikov in so brez dnevne svetlobe
  • V stavbah kot so postaje, terminali, stavbe za elektronske komunikacije in z njimi povezane stavbe v javni rabi
  • V stavbah s prostori z nevarnimi kemikalijami in z eksplozijsko ogroženimi prostori z bruto tlorisno površino 100m2 ali več, v katerih se stalno ali občasno zadržujejo uporabniki

Če se za stavbo ali njen del zahteva namestitev zasilne razsvetljave, jo je potrebno namestiti:

  • na evakuacijskih poteh
  • na požarnih točkah (gasilniki, hidranti, prva pomoč,…)
  • na posebno nevarnih delovnih mestih
  • v prostorih večjih od 50m2 z delovnimi mesti brez dnevne svetlobe
  • v prostorih večjih od 100m2 z delovnimi mesti z dnevno svetlobo
  • v prostorih, kjer se lahko zbere več kot 50 oseb
  • na odrih večjih od 20m2
  • v garderobah večjih od 50m2
  • v skladiščih večjih od 100m2
  • v kuhinjah in pralnicah večjih od 50m2
  • v prostorih za odmor večjih od 50m2
  • v prostoru električnega agregata
  • v prostorih električnih razdelilnikov, če so namenjeni tudi napajanju in krmiljenju požarnih naprav ali varnostne razsvetljave
  • v prostorih centralnih baterij varnostne razsvetljave

Zasilna_razsvetljava_3

Minimalni čas delovanja zasilne razsvetljave

 

Minimalni čas delovanja zasilne razsvetljave je 1 uro. V objektih, kjer je potrebna horizontalna evakuacija (bolnice, hoteli,…) ter specifični objekti, ki so opredeljeni v tehnični smernici, je minimalni čas delovanja zasilne razsvetljave 3 ure. Če se za zasilno razsvetljavo zahteva minimalno 3 urno delovanje in se svetilke napajajo preko lokalnih, v svetilke vgrajenih baterij, kapaciteto lokalnih baterij lahko zmanjšamo na 1 uro, če so svetilke vezane na agregat, ki lahko pri polni obremenitvi zagotavlja avtonomno napajanje najmanj 3 ure.

Zasilna_razsvetljava_4

Velikost in osvetlitev varnostnih znakov

 

Označevanje evakuacijskih poti in izhodov s piktogrami je opredeljeno v standardu SIST EN 1838:2013. V njem so definirane velikosti piktogramov v odvisnosti od razdalje in načina osvetljevanja. Osvetlitev piktograma je lahko zunanja ali notranja. Notranja osvetlitev pomeni, da je piktogram nameščen na svetilki zasilne razsvetljave.

Poznamo dve funkciji delovanja svetilk zasilne razsvetljave. Govorimo o pripravnem in trajnem  spoju. Svetilke v trajnem spoju svetijo ves čas, svetilke v pripravnem spoju pa svetijo samo ob izpadu napajanja splošne razsvetljave. Glede na določila Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/2010) je smiselno uporabiti svetilke v trajnem spoju s čim nižjo porabo energije. Danes so najbolj varčne in cenovno dostopne svetilke v LED tehnologiji. Tehnična smernica: Požarna varnost v stavbah, TSG-1-001:2010 v tabeli glede na namembnost stavbe navaja, kdaj morajo biti piktogramske svetilke v trajnem in kdaj v pripravnem spoju.

Zasilna_razsvetljava_5

Pregledi in preizkusi

 

Periodični pregled in preizkus sistema varnostne razsvetljave ne sme biti daljši od 2 let (41. člen Zakona o varstvu pred požarom in 22. člen Pravilnika o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite – Uradni list RS, št. 45/2007 in 102/2009).

Zasilna_razsvetljava_7

 

Načrtovanje zasilne razsvetljave

 

Pri projektiranju zasilne razsvetljave je poleg izpolnjevanja zakonskih zahtev in zahtev, ki izhajajo iz Študije požarne varnosti, vedno prisotno vprašanje, kateri sistem zasilne razsvetljave izbrati (z lokalnim ali centralnim virom napajanja), katere vrste svetilk uporabiti (LED ali Fluorescentne svetilke). Vsak sistem ima svoje prednosti in slabosti. Na izbiro sistema vpliva tudi sama velikost objekta.

Pri sistemu centralnega napajanja zasilnih svetilk imamo na voljo več sistemov nadzora nad svetilkami, vzdrževati je potrebno le en centralni vir, napredna mikroprocesorska logika opravlja številne diagnostične teste in na nadzorni sistem v obliki preprostih sporočil posreduje informacije o stanju sistema, o stanju posamezne svetilke, predvideni življenjski dobi baterije in kreira ustrezna poročila. Pri izvajanju periodičnih inšpekcijskih pregledov nam taka poročila močno skrajšajo čas pregleda. Ni potrebno poudarjati, da je pregledovanje in vzdrževanje takega sistema enostavno in poceni. Za vzdrževanje sistema ne potrebujemo velikega števila vzdrževalnih ekip. Možnost skritih in spregledanih napak, kar bi imelo za posledico potencialno nedelujoč sistem je bistveno manjša kot pri klasičnem sistemu. Je pa investicijski vložek v tak sistem višji. Inštalacija takega sistema je zahtevnejša in popolnoma ločena od inštalacije splošne razsvetljave (lasten centralni vir napajanja, ločena inštalacija oz. kabelski razvodni sistem, ločene svetilke), pri tem pa mora izpolnjevati določene zahteve v zvezi s požarno odpornostjo inštalacije.

Pri sistemu z lokalnim napajanjem zasilnih svetilk (baterije znotraj svetilke) je začetni investicijski vložek bistveno nižji. Uporabimo lahko tudi kombinirane svetilke (v primeru izpada osnovnega napajanja je ena od sijalk uporabljena za zasilno razsvetljavo). Inštalacijski sistem svetilk za zasilno razsvetljavo je isti kot za splošno razsvetljavo (potreben je le dodaten vodnik v kablu za polnjene baterij v svetilki). Zasilne svetilke imajo lahko vgrajene najenostavnejše in najcenejše varnostne module, kjer s fizičnim pregledom in izklopom napajanja preverjamo delovanje in avtonomijo delovanja svetilke. Vgrajene imajo lahko inteligentnejše varnostne module, ki periodično testirajo baterijo, polnilno enoto in elektroniko. Stanje svetilke je prikazano z dvobarvno LED diodo in na osnovi le-te informacije lahko pri obhodu enostavno razberemo ali je svetilka v okvari.

Proizvajalci so zaradi lažjega vzdrževanja sistemov z lokalnim napajanjem zasilnih svetilk razvili lastne sisteme za centralni nadzor svetilk zasilne razsvetljave. V ta namen je potrebno svetilke zasilne razsvetljave prek dodatnih komunikacijskih vodov povezati s centralnimi nadzornimi enotami. Ti sistemi omogočajo podobne ali enake funkcije, kot zgoraj opisani sistem s centralno baterijo. Investicija v tak sistem je višja kot pri klasičnem sistemu, vzdrževanje sistema je lažje.

Zasilna razsvetljava je eden od ključnih sistemov aktivne požarne zaščite s katerim moramo zagotavljati varno evakuacijo vseh ljudi v stavbi. Projektne rešitve je potrebno skrbno načrtovati, usklajevati z ostalimi udeleženci pri gradnji, upoštevati zahteve zakonodaje in naročnika. Zasnovani sistem mora biti enostaven, učinkovit in ekonomsko sprejemljiv.

Zasilna_razsvetljava_9

 

Viri:

 

  • Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah; ULRS št. 2/2012
  • Tehnična smernica: TSG-N-002:2013, Nizkonapetostne električne inštalacije
  • Tehnična smernica: TSG-1-001:2010, Požarna varnost v stavbah
  • Smernica SZPV 408/08, Požarnovarnostne zahteve za električne in cevne napeljave v stavbah
  • Standard SIST EN 50172:2006, Sistemi za nujnostno razsvetljavo evakuacijskih poti
  • Standard SIST EN 1838:2013, Razsvetljava – zasilna razsvetljava
  • Standard SIST 1013:1996, Požarna zaščita – varnostni znaki – Evakuacijska pot, naprave za gašenje in ročni javljalniki požara