+386 (0)7 337 00 56 info@gipron.si

Kaj je pristopna kontrola?

Pristopna kontrola je sistem, ki obsega konstrukcijska in organizacijska sredstva, ki skupaj kot celota izvajajo nadzor nad pristopom v varovano območje na pristopnih točkah. Dostop v varovane objekte je lahko trajen ali pa časovno omejen, odvisno od zahtev in potreb. Včasih je bila naloga sistema pristopne kontrole omogočiti dostop in izstop iz objektov brez uporabe mehanskih ključev in pri tem hkrati ustvariti brez papirno beleženje in arhiviranje teh prehodov. Sistemi pristopne kontrole so se s časom razvili v raznovrstno orodje s katerim lahko spremljamo premike oseb in sredstev, integriramo jih lahko z video nadzornimi sistemi, s protivlomnimi sistemi, s plačilnimi sistemi, s sistemi za hrambo ključev, s sistemi za registracijo delovnega časa, ipd. Zaradi te kompleksnosti je bistveno, da se pri zasnovi in projektiranju upoštevajo primerni tehnični ukrepi in definira kakovostna in preizkušena oprema, s čimer dosežemo, da so ti sistemi zanesljivi, fleksibilni, nadgradljivi ter cenovno sprejemljivi.

Pristopna_točka

Zakonodaja

Tehnične zahteve za sisteme pristopne kontrole so opredeljene z Zakonom o zasebnem varovanju (ZZasV-1) oziroma z Odredbo o določitvi standardov, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja. Tehnične zahteve za sisteme pristopne kontrole opisujejo slovenski standardi družine SIST EN 50133 in so obvezni za uporabo pri načrtovanju in izvedbi teh sistemov. Načrtovanje pristopne kontrole na evakuacijskih poteh opredeljuje smernica SZPV 411. Uporabo biometričnih tehnologij v sistemih pristopne kontrole opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Z zahtevano uporabo predpisov in standardov pri projektiranju in izvedbi se zagotavlja, da so izdelki in storitve, ki zahteve standardov izpolnjujejo, varni, zanesljivi in kakovostni.

Biometrija

Zgradba sistema 

Osnovni gradniki sistema pristopne kontrole so:

  • Identifikacijski medij (magnetna kartica, kartica s črtno kodo, Wiegand kartica, brezkontaktna-proximity kartica, inteligentna kartica, PIN koda, biometrični podatek,…)
  • Čitalnik (kontaktni, brezkontaktni, biometrični,…)
  • Mehanska zaščita (ključavnica, vrata, zapornice,…)
  • Kontroler
  • Komunikacijski vmesniki
  • Osebni računalnik s programsko opremo
  • Rezervno napajanje

Načrtovanje pristopne kontrole

Pri načrtovanju pristopne moramo zagotoviti, da je sistem:

  • Enostaven za uporabo in vzdrževanje
  • Robusten
  • Fleksibilen
  • Nadgradljiv
  • Zanesljiv
  • Cenovno sprejemljiv
  • In da zagotavlja željeno stopnjo varnosti

Pri tem je potrebno izpolnjevati zakonske zahteve glede klasifikacije (razvrstitev) varnosti, ki temelji na razpoznavnem razvrščanju (recognition classification) in na pristopnem razvrščanju (access classification), s čimer se za celoten sistem in vsak posamezni prehod opredeli:

  • Način identifikacije
  • Vrste prehodov
  • Razred razpoznavanja na posameznih pristopnih točkah
  • Kodiranje podatkov
  • Zaščita pred dostopom v bazo podatkov
  • Električno napajanje sistema

Načrtovanje varnostnih sistemov se prične z izdelavo celovite in strukturirane ocene ogroženosti in tveganj. Višji nivo varnosti dosežemo s primernimi projektnimi rešitvami, ki pa jih skoraj vedno dopolnjujejo ustrezni organizacijski ukrepi, zato moramo na posamezni pristopni točki upoštevati tudi:

  • Stopnjo ogroženosti
  • Vandalizem, možnost sabotaže
  • Predviden pretok ljudi v določenem časovnem obdobju
  • Vremenske vplive
  • Delovanje sistema v primeru napak
  • Tehnične omejitve (eksplozijska ogroženost, zunanji vplivi)
  • Požarno-varnostne zahteve
  • Dostopnost za invalide

Varnostna_vrata

Ko govorimo o vrsti oziroma konceptu posameznega prehoda, to pomeni da je potrebno za vsako pristopno točko opredeliti varnostno stopnjo, ki posledično definira način identifikacije ter stopnjo mehanske zaščite na tem mestu.

Na vhodu v varovano področje, se pristopna kontrola običajno povezuje z ostalimi sistemi tehničnega varovanja (evidenca delovnega časa, ključarji, video nadzorni sistem, sistem za prepoznavo tablic, ipd.). Vsak objekt znotraj varovanega območja obdelujemo kot zaključeno enoto in jo integriramo v enoten sistem pristopne kontrole. Pristopne točke v sklopu posameznega objekta  definiramo glede na arhitekturno razporeditev prostorov, tehnološko delitev objekta in glede na oblikovane varnostne cone. Pri načrtovanju novega objekta je premišljena arhitekturno-tehnološko-varnostna delitev objekta tesno povezana s potrebnim številom pristopnih točk in ima za posledico, da je objekt učinkoviteje varovan z manjšim številom pristopnih točk. S primerno zasnovo je nivo varnosti v objektu višji, sistem je uporabnikom prijazen in enostavnejši za vzdrževanje. Dobro sodelovanje in pravočasna izmenjava informacij med investitorjem, arhitektom in pooblaščenim inženirjem varnostnih sistemov v fazi načrtovanja objekta je zato zelo pomembno.

Pri obstoječih objektih vpliva na arhitekturno-tehnološko-varnostno delitev nimamo, zato je v takih primerih še pomembneje, da zasnovo sistema pristopne kontrole zaupamo izkušenim projektantom.

Brezkontaktni_čitalnik

Viri:

 

  • Zakon o zasebnem varovanju ZZasV-1 (Ur. l. RS, št. 17/11)
  • Zakon o varstvu osebnih podatkov ZVOP-1 (Ur. l. RS, št. 94/07)
  • Uredba o določitvi standardov, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja (Ur. l. RS, št. 24/12)
  • Standard SIST EN 50133, Alarmni sistemi – Sistemi za nadzor dostopa za uporabo v aplikacijah varovanja
  • Smernica SZPV 411, Električni sistemi za zaklepanje vrat na evakuacijskih poteh
  • Tehnična smernica: TSG-1-001:2010, Požarna varnost v stavbah